»Pisatelj piše umirjeno, previdno in vendar presunljivo.«
»Sami prasci!«
»… da se je v njem naselil duh volka, ki pogreša svoje srce, ki želi teči čez planjave in po gozdovih, ujet v starčevsko telo pa je nemočen, zato divja, nori, grize, in to starca boli. Zato ne vpije samo on, vpijeta oba.«
»Bili so starci, na obali, brez morja.«
»Obstaja beseda, trenutek, ki vse pojasni, sešije v celoto, postavi v pravi okvir, umesti v univerzum, podčrta …«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju